Načrt za preprečevanje legioneloze je postal obvezni del upravljanja vodnih sistemov v številnih objektih, saj nova zakonodaja zahteva celovit pristop k obvladovanju tveganj, povezanih z bakterijo legionela. Upravljavci morajo zagotoviti pregled vodnih sistemov, prepoznati kritične točke, izvajati preventivne ukrepe ter vzpostaviti jasne postopke nadzora in ukrepanja. Namen načrta ni le izpolnjevanje zakonskih zahtev, temveč predvsem zmanjšanje tveganja za nastanek in širjenje legionel v objektih, kjer se uporablja ali razpršuje voda. V nadaljevanju predstavljamo ključne zakonske obveznosti, najpogostejša tehnična in organizacijska tveganja ter priporočene ukrepe za učinkovito upravljanje vodnih sistemov..
Zakonski okvir: obvezni načrt za preprečevanje legioneloze (april 2024)
Z letom 2024 je v Sloveniji stopila v veljavo obveznost izdelave in izvajanja Načrta preprečevanja legioneloz, kot ga določa Navodilo za izdelavo načrta preprečevanja legioneloz (Ministrstvo za zdravje). Obveznost izhaja iz 38. člena Uredbe o pitni vodi in velja za vse objekte, kjer obstaja tveganje za razvoj legionel, med drugim:
- zdravstvene ustanove, domovi za starejše, šole in vrtci,
- hoteli, športni in wellness objekti,
- industrijski in poslovni objekti z razvejano interno napeljavo,
- večstanovanjski objekti z večjim številom uporabnikov.
Neizpolnjevanje obveznosti lahko vodi do ukrepov zdravstvene inšpekcije, saj je izdelava načrta zakonsko določena in ni več zgolj priporočilo.
Kaj mora vsebovati načrt za preprečevanje legioneloze?
Navodilo Ministrstva za zdravje natančno določa obvezne elemente načrta:
Ocena tveganja
- identifikacija vseh delov interne vodovodne napeljave (IVN),
- analiza dejavnikov tveganja (temperatura, zastajanje, materiali, mrtvi kraki),
- določitev kritičnih točk.
Opis vodnih sistemov
- tehnični opis in shema sistema,
- pregled načinov priprave tople vode, hlajenja in razprševanja aerosola.
Preventivni ukrepi
- zagotavljanje ustreznih temperatur (hladna < 20 °C, topla > 55 °C),
- redno izpiranje neuporabljenih pip in tušev,
- odstranjevanje mrtvih krakov,
- čiščenje in dezinfekcija bojlerjev, filtrov in tuš ročk.
Monitoring in evidence
- redno merjenje temperatur,
- po potrebi mikrobiološko vzorčenje,
- vodenje zapisov o izvajanju ukrepov.
Ukrepanje ob preseženih vrednostih
NIJZ ob potrjeni legionelozi priporoča takojšnje epidemiološko poizvedovanje, vzorčenje na kritičnih točkah ter dezinfekcijo interne napeljave.
Najpogostejša tveganja v objektih
Tehnična tveganja
- zastajanje vode v ceveh,
- prenizke temperature tople vode,
- neustrezna izolacija cevi,
- mrtvi kraki in neuporabljene pipe.
Organizacijska tveganja
- pomanjkanje odgovorne osebe,
- neizvajanje izpiranja,
- neustrezno vodenje evidenc,
- nepoznavanje zakonodaje.
Tveganja zaradi sprememb uporabe
- sezonski objekti (šole, športni centri),
- zaprtja prostorov, prenove, zmanjšana uporaba.
Priporočeni ukrepi za upravljavce objektov
- redno izpiranje neuporabljenih pip (vsaj tedensko),
- mesečni pregled temperatur na kritičnih točkah,
- letno čiščenje bojlerjev in zalogovnikov,
- odstranitev mrtvih krakov,
- usposabljanje osebja za pravilno izvajanje načrta,
- sprotno vodenje evidenc in pregledov.
Strokovni viri poudarjajo, da je učinkovito obvladovanje legionel možno le z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov in rednim nadzorom.
Strokovna pomoč pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti
Nova zakonodaja je jasno določila, da morajo upravljavci objektov zagotoviti varen vodni sistem in izvajati obvezni načrt za preprečevanje legioneloze. Ker gre za tehnično in organizacijsko zahtevno področje, je strokovna podpora ključna za pravilno oceno tveganja, pripravo dokumentacije in usposabljanje osebja.
Če potrebujete:
- strokovno izdelavo načrta za preprečevanje legioneloze,
- oceno tveganja in pregled vodnih sistemov,
- usposabljanje osebja za izvajanje ukrepov,
- svetovanje pri vzpostavitvi evidence in monitoringa,
vam lahko zagotovim celovito podporo, skladno z zakonodajo in najboljšimi praksami.
✉️ Pišite nam: info@li-ja.si
🌐 Obiščite nas: www.li-ja.si