Delovno okolje močno vpliva na duševno zdravje zaposlenih. Poleg fizičnih tveganj se v sodobnih organizacijah vse pogosteje pojavljajo tudi psihosocialna tveganja, kot so stres, izgorelost, mobing, nadlegovanje in druge oblike trpinčenja. Ta tveganja ne ogrožajo le posameznika, temveč tudi produktivnost, odnose in ugled podjetja.
Kaj so psihosocialna tveganja?
Psihosocialna tveganja so dejavniki, ki izvirajo iz organizacije dela, delovnih odnosov in delovnega okolja ter lahko negativno vplivajo na duševno, telesno in socialno počutje zaposlenih. Med najpogostejše sodijo:
- Stres zaradi časovnega pritiska, preobremenjenosti ali nejasnih pričakovanj
- Izgorelost, ki nastane kot posledica dolgotrajnega stresa in čustvene izčrpanosti
- Mobing (trpinčenje), ki vključuje sistematično psihično nasilje med sodelavci ali s strani nadrejenih
Zakonske obveznosti delodajalcev
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 24. členu določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje psihosocialnih tveganj. To vključuje:
- oceno tveganja za duševno zdravje
- vzpostavitev varnih delovnih odnosov
- ukrepe za preprečevanje mobinga in nadlegovanja
- promocijo zdravja na delovnem mestu
Posledice za zaposlene in organizacijo
Neobvladana psihosocialna tveganja lahko vodijo v:
- povečano bolniško odsotnost
- zmanjšano storilnost
- slabše medosebne odnose
- večjo fluktuacijo kadra
- slabši ugled podjetja
Kako ukrepati?
Podjetja lahko psihosocialna tveganja obvladujejo z:
- redno oceno tveganj in posodobitvijo izjave o varnosti
- usposabljanji za obvladovanje stresa in komunikacijo
- vzpostavitvijo jasnih postopkov za prijavo mobinga
- promocijo duševnega zdravja in dobrega počutja
Potrebujete pomoč?
Kot podjetje nudimo:
- Izdelava Izjave o varnosti z oceno tveganja;
- Izdelava revizije obstoječe Izjave o varnosti z oceno tveganja
Kontaktirajte nas:
- E-pošta: info@li-ja.si
- Spletna stran: https://www.li-ja.si/