Najpogostejše tehnologije, ki se danes omenjajo, so umetna inteligenca (UI), masovni podatki, sodelovalna robotika (delna avtomatizacija: človek – robot), internet stvari, algoritmi in digitalne platforme dela, ki jih spremlja znatno povečanje števila oseb, ki delajo na daljavo. Delavcem in delodajalcem prinašajo priložnosti, pa tudi nove izzive, pasti in tveganja za varnost in zdravje pri delu. Obravnavanje izzivov in tveganj ter povečanje priložnosti je odvisno od načina uporabe, upravljanja in urejanja tehnologij v okviru socialnih, političnih in gospodarskih trendov.
Robotika in umetna inteligenca: manj nevarnosti, več odgovornosti
Robotika in umetna inteligenca (UI) podpirata in nadomeščata delavce, ki opravljajo nevarne delovne postopke, delo v nevarnih delovnih okoljih (npr. delo v ekstremnih temperaturah) in omogočata optimizacijo delovne obremenitve. UI ne le da avtomatizira rutinske naloge (popolna avtomatizacija), ampak tudi omogoča ustvarjanje novih delovnih mest in sektorjev, ki so bili še pred kratkim nepredstavljivi (npr. upravljalci UI sistemov, razvijalci strojnega učenja, strokovnjaki za etiko UI in številni drugi). Kljub temu obstaja več izzivov za varnost in zdravje pri delu, ki jih je treba obravnavati in so povezani z uporabo teh sistemov na delovnem mestu. Izvirajo zlasti iz sodelovanja takih sistemov z delavci, kot so nepričakovani trki, pretirano zanašanje na avtomatizirane sisteme itd. Povezani pa so tudi s psihosocialnimi (npr. občutek omejene sposobnosti odločanja) in organizacijskimi vidiki (npr. optimizacija s pomočjo algoritmov).
Avtomatizacija: tehnologija v službi človeka
Tesno povezana z robotskimi sistemi umetne inteligence je avtomatizacija delovnih nalog. Robotika lahko z opravljanjem nalog, ki jih ljudje ne morejo oziroma ki jih ne bi smeli ali nočejo opravljati, zagotovi varnost delavcev. Omogočiti je potrebno, da se avtomatizacijo uporablja v korist zaposlenih in hkrati ohrani nadzor nad delovnim procesom. Avtomatizacija zmanjšuje potrebo po človeškem delu v določenih segmentih, vendar po drugi strani odpira priložnosti za delovna mesta, ki zahtevajo človeško empatijo, kritično mišljenje in ustvarjalnost. Ljudje imajo številne prednosti in zmožnosti, ki jih lahko uporabljajo v različnih kontekstih, okoljih in kombinacijah (primer prodajalca: večplastna interakcija, prilagajanje, osebni stik).
Platformno delo: fleksibilnost z drugo platjo medalje
Platformno delo je delo, ki je zagotovljeno ali posredovano prek spletne platforme oziroma poteka na njej. Ustvarja nove priložnosti za podjetja in delavce (npr. za ljudi, ki bi lahko imeli več težav pri dostopu do tradicionalnega trga dela, lahko predstavlja tudi odskočno desko za trg dela). Platformne delavce upravljajo algoritmi, ki vplivajo na razporeditev dela in plačilo ter zbirajo podatke o delavcih, ki se lahko uporabijo za povečanje nadzora, zato ta oblika dela lahko skriva tudi številne pasti (npr. izolacija, povečana intenziteta dela, majhna pogajalska moč, manjše pravice v povezavi z delovnim statusom, visoka raven stresa zaradi digitalnega spremljanja in nadzora).
Delo na daljavo: svoboda , ki zahteva ravnotežje
Delo na daljavo je delo, pri katerem delavec dela zunaj prostorov delodajalca, tudi od doma, pri delu pa uporablja digitalne tehnologije, kot so osebni računalniki, pametni telefoni, prenosni računalniki, programski paketi in internet. Delo na daljavo globalizira delovno silo, saj omogoča ljudem, da delajo od kjerkoli. To lahko poveča konkurenco med delavci na globalni ravni, vendar tudi odpira trge, ki so bili prej nedostopni. Čeprav imajo delavci na daljavo lahko koristi od samostojnejšega in prožnejšega delovnega časa, pa jim lahko ta povzroča nekatere izzive. Prvič, psihosocialna tveganja (ki izhajajo iz družbene izolacije, večje intenzivnosti dela, dela zunaj rednega delovnega časa ter neskladja med zasebnim in poklicnim življenjem) lahko privedejo do stresa in zdravstvenih težav. Drugič, dolgotrajno sedenje povečuje fizično tveganje za kostno-mišična obolenja, kot so bolečine v križu.
Pametne rešitve za pametnejšo varnost
Razvijajo se tudi novi sistemi za spremljanje varnosti in zdravja delavcev, kot so aplikacije za pametne telefone, nosljive naprave, mobilne nadzorne kamere ali droni, pametna očala, aplikacije na podlagi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter pametna osebna zaščitna oprema, ki so namenjeni spremljanju ter krepitvi varnosti in zdravja pri delu. Ti sistemi za področje varnosti in zdravja pri delu prinašajo priložnosti, pa tudi pomisleke, ki so povezani na primer z zasebnostjo podatkov, vprašanji o lastništvu, učinkovitostjo in standardizacijo.
Varnost in zdravje tudi v digitalni dobi
Digitalizacija vsekakor hitro spreminja svet dela, za njo pa so potrebne nove in posodobljene rešitve s področja varnosti in zdravja pri delu. Ocene tveganja so zahtevnejše, a hkrati tudi nujnejše kot prej. Zato je pomembno stalno izboljševati znanje o praksah in praktičnih orodjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri digitalnih oblikah dela. Digitalizacija kot orodje (npr. virtualna resničnost) nam omogoča, da varnost in zdravje pri delu preoblikujemo v doživeto izkušnjo in sicer takšno, ki jo zaposleni razumejo, ponotranjijo in živijo. Tudi takšno, ki človeka postavi v središče tehnološkega napredka.