Poškodbe pri delu: najpogostejše nezgode in učinkoviti ukrepi za preprečevanje

Poškodbe pri delu predstavljajo enega najpogostejših razlogov za bolniško odsotnost zaposlenih in pomemben izziv za delodajalce. Z naraščajočim številom prijavljenih nezgod je ključno, da podjetja razumejo najpogostejše vrste poškodb pri delu ter uvedejo učinkovite preventivne ukrepe. V nadaljevanju predstavljamo pregled desetih najpogostejših poškodb pri delu, njihove vzroke in preverjene načine, kako jih preprečiti.

Poškodba pri delu je v ZPIZ‑2 opredeljena kot poškodba, ki nastane zaradi neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega vpliva oziroma kot posledica nenadne obremenitve ali spremembe fiziološkega stanja telesa, če je v vzročni zvezi z opravljanjem dela.

Delodajalec mora vsako poškodbo, zaradi katere je delavec odsoten vsaj en dan, prijaviti prek portala SPOT, podatke pa obdelujeta ZZZS in NIJZ, ki vodi uradno zdravstveno statistiko.

Po podatkih Inšpektorata RS za delo (IRSD) število prijavljenih nezgod pri delu v zadnjih letih narašča. V enem izmed zadnjih analiziranih let je bilo med prijavljenimi poškodbami 71 % moških in 29 % žensk. Med najpogostejšimi vzroki za nezgode, vključno s smrtnimi, so izguba nadzora nad stroji, transportnimi sredstvi, ročnim orodjem, predmeti ali živalmi. Več kot tri četrtine smrtnih poškodb se zgodi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Med najpogostejšimi kršitvami na področju varnosti in zdravja pri delu so: – pomanjkljiva ocena tveganja, – neurejena delovna mesta, – pomanjkljivo zdravstveno varstvo delavcev, – neustrezna ali neuporabljena osebna varovalna oprema, – premalo usposabljanja za varno delo.

Spodaj je pregled desetih najpogostejših poškodb pri delu ter ključnih preventivnih ukrepov.

Poškodbe prstov in rok

Urezi, zmečkanine in amputacije nastanejo predvsem pri delu s stroji, orodjem in transportnimi sredstvi.

Preventiva: zaščitne rokavice, ograditev nevarnih delov strojev, redno vzdrževanje opreme, usposabljanje za varno rokovanje.

Zdrsi, spotikanja in padci na isti ravni

Vzroki so mokra ali spolzka tla, razlite tekočine, kabli čez hodnike in neurejenost delovnih poti.

Preventiva: protizdrsne talne obloge, takojšnje čiščenje razlitin, urejene poti, primerna obutev.

Padci z višine

Najpogostejši v gradbeništvu pri delu na lestvah, odrih in strehah.

Preventiva: ograje in lovilne mreže, varovalni pasovi, redni pregledi odrov, prepoved dela v neugodnih vremenskih razmerah.

Poškodbe hrbtenice zaradi ročnega premeščanja bremen

Nepravilno dvigovanje povzroča bolečine v hrbtu in trajne okvare.

Preventiva: dvigalne naprave, vozički, usposabljanje o pravilni tehniki dvigovanja, omejitev teže bremen, ergonomska ureditev delovnega mesta.

Zmečkanine in stisnjenja

Ujetje med vrteče dele strojev, vrata dvigal ali tovor.

Preventiva: varovala in senzorji, jasno označene nevarne cone, izklop naprav pred vzdrževanjem (LOTO postopki).

Opekline

Nastanejo zaradi vročih površin, pare, kemikalij ali varjenja.

Preventiva: toplotno odporna oprema, označene vroče površine, prezračevanje, dostopna prva pomoč.

Poškodbe oči

Povzročajo jih delci, iskre, kemikalije ali sevanje pri varjenju.

Preventiva: zaščitna očala ali vizirji, zasloni pri brušenju, postaje za izpiranje oči.

Udarci s padajočimi ali premikajočimi predmeti

Pogosti na gradbiščih in v skladiščih.

Preventiva: čelade, varnostne razdalje, pravilno zlaganje in pritrjevanje tovora.

Kumulativne obremenitvene poškodbe

Nastanejo zaradi ponavljajočih se gibov ali dolgotrajnega dela v prisilni drži.

Preventiva: rotacija nalog, redni odmori, ergonomska oprema.

Poškodbe pri delu z vozili

Viličarji, tovornjaki in druga vozila povzročajo trke in povoženja.

Preventiva: ločene poti za pešce in vozila, usposobljeni vozniki, omejitev hitrosti, tehnični pregledi.

Skupna načela preprečevanja poškodb pri delu

  • Ocena tveganja: delodajalec mora imeti izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja za vsako delovno mesto.
  • Usposabljanje delavcev: redno in dokumentirano usposabljanje za varno delo je zakonska obveznost.
  • Osebna varovalna oprema (OVO): mora biti ustrezna tveganju in dejansko uporabljena.
  • Redni pregledi delovnih mest in opreme: preprečujejo tehnične vzroke nezgod.