Poznate razliko?
Na embalaži živil, ki jih vsak dan kupujemo v trgovinah, sta zapisani dve oznaki, ki se na prvi pogled zdita podobni, a imata bistveno različen pomen: »uporabno najmanj do« in »porabiti do«. Nerazumevanje razlike med njima ima resne posledice – tako za varnost potrošnikov kot za okolje, saj po ocenah strokovnjakov napačno tolmačenje teh označb prispeva k nepotrebnim zavržkom hrane.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v spletni anketi ugotovila, da kar 20 odstotkov vprašanih ne ve, kakšna je razlika med omenjenima oznakama, 8 odstotkov pa jih celo meni, da razlike sploh ni. Poleg tega večina tistih, ki razliko sicer pozna, ne ve, na katerih živilih nastopa katera od oznak. Namen tega članka je razjasniti pomen obeh oznak, povzeti veljavno zakonodajo ter potrošnike opremiti z znanjem za odgovorno ravnanje s hrano.
Pravna podlaga in zakonodajni okvir
Označevanje rokov uporabnosti živil v Evropski uniji ureja Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki se v celoti uporablja od 13. decembra 2014. Ta uredba je nadomestila prejšnjo Direktivo 2000/13/ES o označevanju živil in poenotila pravila za vse države članice EU.
Na ravni mikrobiološke varnosti sta ključni tudi Uredba (EU) 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila in Uredba (ES) št. 178/2002, ki določa splošna načela živilske zakonodaje. Slednja v 14. členu določa, kdaj se živilo šteje za nevarno in neprimerno za uživanje.
»Porabiti do« – datum varnosti
Oznaka »porabiti do« (angl. »use by«) se nanaša na varnost živila. Gre za datum, do katerega je živilo varno za uživanje – po preteku tega datuma živila načeloma ne smemo več jesti, ne glede na to, kako je videti, dišati ali okušati. Razlog je mikrobiološke narave: po navedenem datumu se lahko v živilu razvijejo patogeni organizmi do stopnje, ki za zdravje pomeni neposredno tveganje.
Uredba (EU) 1169/2011 to jasno opredeljuje: živila, ki jim preteče datum »porabiti do«, se štejejo za nevarna v smislu člena 14 Uredbe (ES) 178/2002. Posebej je treba poudariti, da patogeni organizmi niso vedno vidni na površini živila in jih pogosto ne zaznamo niti z vidom, vonjem ali okusom – tovrstne okužbe pa sodijo med najpogostejše in niso zanemarljive za zdravje.
Živila, pri katerih se ta označba pogosto pojavlja:
- Sveže meso in sveže ribe
- Sveži mlečni izdelki (jogurt, skuta, sveži siri)
- Sveže solate in narezano sveže sadje in zelenjava
- Pasterizirani sokovi in nekateri gotovi obroki
Za ta živila velja stroga zahteva: hraniti jih je treba v skladu z navodili na embalaži (npr. »hraniti pri temperaturi 2–4 °C«), saj le ob pravilnih pogojih shranjevanja ostanejo varna do navedenega datuma.
»Uporabno najmanj do« – datum kakovosti
Oznaka »uporabno najmanj do« (angl. »best before«) se nanaša na kakovost, ne varnost živila. Označuje datum minimalne trajnosti – do katerega datum bo živilo ob pravilnih pogojih shranjevanja in pri nepoškodovani embalaži ohranilo vse pričakovane senzorične in prehranske lastnosti (okus, vonj, teksturo, videz). Po tem datumu živilo ni nevarno za zdravje, lahko pa začne izgubljati svojo optimalno kakovost.
Uredba 1169/2011 prometa z živili po preteku datuma minimalne trajnosti ne prepoveduje, kar je bila novost glede na prejšnjo zakonodajo v večini držav članic. Ob pravilnem shranjevanju in pri nepoškodovani embalaži potrošnik živilo s svojo presojo (vonj, videz, okus, tekstura) oceni, ali je še primerno za uživanje.
Primeri živil z oznako »uporabno najmanj do«:
- Konzervirana živila (kompoti, zelenjava v pločevinkah)
- Suhe testenine, riž, moka in kaše
- Rastlinsko olje, med, čokolada
- Trdi in poltrdi siri
- Zamrznjena živila (sadje, zelenjava)
- Brezalkoholne pijače in napitki
- Suho sadje in začimbe
Glede oblike navajanja datuma Uredba 1169/2011 določa natančna pravila: kadar je živilo primerno za uživanje manj kot tri mesece, je treba navesti dan in mesec; kadar je primerno tri do osemnajst mesecev, zadostuje navedba meseca in leta; kadar pa je primerno več kot osemnajst mesecev, zadostuje navedba leta.
Zavržena hrana: okoljske in gospodarske posledice
Napačno razumevanje rokov uporabnosti je eden od ključnih dejavnikov nastajanja odpadne hrane. Po podatkih Statističnega urada RS je povprečni prebivalec Slovenije leta 2022 zavrgel 72 kilogramov hrane. Kljub temu je ta vrednost bistveno nižja od evropskega povprečja: po podatkih Eurostata je bilo leta 2020 v povprečju na enega prebivalca EU zavrženih kar 127 kilogramov hrane.
Po ocenah Organizacije za prehrano in kmetijstvo ZN (FAO) se globalno zavrže kar tretjina vse hrane, namenjene za prehrano ljudi. Napačno tolmačenje oznak – zlasti zavračanje živil, ki imajo oznako »uporabno najmanj do«, že po preteku datuma, čeprav so še povsem varna in kakovostna – k temu znatno prispeva. Ministrstvo za kmetijstvo RS in NIJZ v okviru skupnih kampanj poudarjata, da bo boljše razumevanje teh označb omogočilo manj odpadne hrane in bolj trajnostno ravnanje s prehrambnimi viri.
Na podlagi strokovnih priporočil ZPS, NIJZ in Ministrstva za kmetijstvo RS velja upoštevati naslednje smernice:
- Vedno preverite tip oznake, ne le datuma. Preden datum ocenite kot »potekel«, ugotovite, ali gre za »porabiti do« ali »uporabno najmanj do«.
- Pri živilih »porabiti do«: nikoli ne presegajte navedenega datuma in upoštevajte navodila za shranjevanje. Hlajenje je pogosto nujen pogoj za varnost živila.
- Pri živilih »uporabno najmanj do«: se po preteku datuma zanesete na svoja čutila. Preverite, ali je embalaža nepoškodovana, ali ima živilo normalen vonj, videz in okus. Napihnjene konzerve, čudne barve ali nenavaden vonj so opozorilni znaki.
- Datuma minimalne trajnosti ni dovoljeno podaljševati. Pravilnik o označevanju živil to izrecno prepoveduje, zato pazite na etikete pri polizdelkih.
- Kupujte načrtovano. Kupujte le toliko hrane, kot jo boste dejansko porabili, in dajte prednost tistim živilom, ki imajo krajši rok.
Zaključek
Razlika med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do« ni zgolj jezikovna različica, ampak kaže na bistveno različno pravno in varnostno naravo informacije. »Porabiti do« je varnostno opozorilo, »uporabno najmanj do« pa kakovostna garancija. Razumevanje te razlike potrošnike varuje pred zdravstvenimi tveganji po eni strani in pred nepotrebnim zavračanjem dobre hrane po drugi.
Zakonodajni okvir EU, ki ga določa zlasti Uredba 1169/2011, ta razlikovanje jasno ureja in od proizvajalcev zahteva dosledno uporabo ustrezne oznake glede na naravo živila. Naloga potrošnikov je, da se s temi pravili seznanijo in jih upoštevajo – v dobro lastnega zdravja, denarnice in okolja.