Dobro pripravljen HACCP sistem ne temelji zgolj na določitvi nevarnosti, kontrolnih točk in ukrepov. Ključno vprašanje je tudi: ali lahko dokažemo, da izbrani ukrepi nevarnost dejansko učinkovito obvladujejo?
Prav temu je namenjena validacija.
V praksi se lahko srečamo s postopkom toplotne obdelave, določenim rokom uporabe, načinom hlajenja ali drugim ukrepom, ki je zapisan v HACCP dokumentaciji. Toda samo dejstvo, da je ukrep zapisan in se izvaja, še ne pojasni, na kakšni podlagi je bil izbran in ali je primeren za konkretno živilo ter proces.
Zato je validacija pomemben element učinkovitega sistema zagotavljanja varnosti živil.
Kaj pomeni validacija v HACCP sistemu?
Validacija je namenjena pridobivanju dokazov, da je izbrani ukrep oziroma kombinacija ukrepov sposobna učinkovito obvladovati določeno nevarnost, če se pravilno izvaja.
Preprosto povedano:
z validacijo preverimo in utemeljimo, ali smo določili ustrezen ukrep za obvladovanje nevarnosti.
To je pomembna razlika. HACCP dokumentacija ne sme temeljiti na poljubno določenih vrednostih ali postopkih. Izbrani ukrepi morajo biti ustrezni glede na vrsto živila, tehnološki postopek in ugotovljene nevarnosti.
Validacija zato odgovarja predvsem na vprašanje:
»Ali bo ta ukrep pod določenimi pogoji dosegel rezultat, zaradi katerega smo ga uvedli?«
Validacija in verifikacija nista isto
V praksi se izraza validacija in verifikacija pogosto zamenjujeta, čeprav ne pomenita istega.
Pri validaciji ugotavljamo, ali so izbrani ukrepi ustrezni in sposobni doseči želeni rezultat.
Pri verifikaciji pa preverjamo, ali je HACCP sistem vzpostavljen in se izvaja tako, kot je bilo načrtovano, ter ali učinkovito deluje.
Poenostavljeno:
VALIDACIJA: Ali smo določili ustrezen ukrep?
VERIFIKACIJA: Ali naš vzpostavljeni sistem v praksi deluje, kot je predvideno?
Oba postopka sta pomembna, vendar imata v sistemu zagotavljanja varnosti živil različen namen.
Kaj lahko validiramo?
Potreba po validaciji je odvisna od značilnosti živila, proizvodnega procesa, ugotovljenih nevarnosti in načina njihovega obvladovanja.
V praksi se validacija lahko nanaša na različne ukrepe in postopke, na primer:
- parametre toplotne obdelave,
- postopke hlajenja,
- druge tehnološke postopke, namenjene obvladovanju nevarnosti,
- določene kritične meje,
- kombinacije več ukrepov za obvladovanje določene nevarnosti.
Pomembno je, da validacija ni sama sebi namen. Obseg in način izvedbe morata biti povezana z dejansko analizo nevarnosti in ukrepi, ki jih nosilec živilske dejavnosti uporablja.
Primer: toplotna obdelava
Toplotna obdelava je dober praktični primer, s katerim lahko pojasnimo pomen validacije.
Ni dovolj, da v HACCP dokumentaciji samo zapišemo temperaturo in čas toplotne obdelave. Kadar določen postopek predstavlja ukrep za obvladovanje pomembne mikrobiološke nevarnosti, mora obstajati ustrezna strokovna podlaga za določene parametre.
Pri tem ni pomembna samo temperatura. Upoštevati je treba celoten postopek in značilnosti konkretnega živila.
Validacija je torej podlaga za odgovor na vprašanje:
Ali določeni pogoji toplotne obdelave pri našem izdelku in našem postopku učinkovito obvladujejo prepoznano nevarnost? Tako HACCP načrt ni samo zbirka številčnih vrednosti, ampak strokovno utemeljen sistem.
Kaj pa rok uporabe živila?
Rok uporabe oziroma rok trajnosti je še eno področje, pri katerem mora nosilec živilske dejavnosti razpolagati z ustreznimi podlagami za svojo odločitev.
Pri določanju ustreznega roka je treba upoštevati značilnosti konkretnega proizvoda, njegovo sestavo, način proizvodnje, pakiranje, predvidene pogoje shranjevanja in relevantne nevarnosti.
Glede na vrsto proizvoda in namen preverjanja se lahko uporabljajo različne strokovne podlage in preverjanja.
Pomembno pa je razlikovati med varnostjo živila in njegovo senzorično oziroma kakovostno sprejemljivostjo.
Senzorično preverjanje lahko pokaže spremembe lastnosti, kot so videz, vonj, okus ali tekstura, vendar samo po sebi ne dokazuje odsotnosti mikrobioloških ali drugih nevarnosti.
Zato mora biti način potrjevanja roka izbran glede na značilnosti proizvoda in tveganja, ki jih je treba obvladovati.
Na čem lahko temelji validacija?
Za validacijo ni nujno vedno uporabiti enakega pristopa.
Ustrezna dokazila se izberejo glede na proces, živilo in nevarnost, ki jo želimo obvladovati.
Strokovna utemeljitev lahko glede na konkretni primer temelji na ustreznih znanstvenih in strokovnih podlagah, zakonodajnih zahtevah, smernicah, tehničnih podatkih, rezultatih meritev, preskušanjih ali drugih ustreznih dokazih.
Ključno je, da obstaja jasna povezava med:
NEVARNOSTJO → UKREPOM → PARAMETROM → DOKAZOM O UČINKOVITOSTI.
Če je na primer kot ukrep določena toplotna obdelava, mora biti razvidno, zakaj so izbrani parametri ustrezni za obvladovanje konkretne nevarnosti.
Ali mora imeti vsak obrat enako validacijo?
Ne.
HACCP sistem mora biti prilagojen dejanski dejavnosti, procesu in proizvodom.
Majhen gostinski obrat, pekarna, slaščičarna, proizvodnja predpakiranih živil in večji proizvodni obrat nimajo enakih procesov in nevarnosti, zato tudi dokazovanje učinkovitosti posameznih ukrepov ni nujno enako.
Prav zato kopiranje HACCP dokumentacije drugega podjetja ni ustrezen pristop.
Dokumentacija mora odražati dejansko stanje v obratu: katere proizvode izdelujejo, katere surovine uporabljajo, kateri tehnološki postopki potekajo, kakšna oprema se uporablja in katere nevarnosti je treba obvladovati.
Kdaj je treba validacijo ponovno preveriti?
HACCP sistem ni statičen dokument.
Kadar se spremenijo proizvod, receptura, tehnološki postopek, oprema ali drugi pogoji, ki lahko vplivajo na varnost živila oziroma na učinkovitost izbranega ukrepa, je treba oceniti vpliv spremembe na HACCP sistem.
Vsaka sprememba sicer ne pomeni avtomatično, da je treba celotno validacijo ponoviti. Treba pa je strokovno oceniti, ali obstoječa dokazila še vedno ustrezajo spremenjenim pogojem.
To je pomembno predvsem zato, ker lahko nekoč ustrezno določen ukrep po spremembi procesa zahteva ponovno presojo.
Najpogostejše pomanjkljivosti v praksi
Pri validaciji se lahko pojavijo predvsem težave, kadar:
- so parametri določeni brez jasne strokovne podlage,
- so uporabljene splošne vrednosti, ki niso ustrezno povezane s konkretnim proizvodom ali procesom,
- se validacija in verifikacija obravnavata kot isti postopek,
- se spremeni receptura ali proces, vpliv spremembe na ukrepe pa ni ocenjen,
- se rok uporabe določi brez ustreznih podlag,
- se pri ocenjevanju varnosti živila zanaša samo na senzorične lastnosti,
- dokazila niso ustrezno dokumentirana oziroma povezana z ukrepom, ki naj bi ga utemeljevala.
Cilj zato ni ustvariti čim več dokumentacije. Cilj je imeti smiselne, strokovno utemeljene in sledljive dokaze, ki ustrezajo dejanskemu procesu.
Zakaj je dobro dokumentirana validacija pomembna?
Validacija omogoča strokovno utemeljitev odločitev, ki so zapisane v HACCP načrtu.
Če je na primer določena kritična meja, mora biti mogoče pojasniti, zakaj je bila izbrana. Enako velja za druge ukrepe, kadar je njihova učinkovitost pomembna za obvladovanje prepoznane nevarnosti.
Dobro dokumentiran HACCP sistem mora tako omogočiti razumevanje:
- katera nevarnost je bila prepoznana,
- s katerim ukrepom jo obvladujemo,
- kateri pogoji oziroma parametri so določeni,
- na kakšni strokovni podlagi so bili določeni,
- kako se spremlja izvajanje ukrepa,
- kaj se zgodi ob ugotovljenem odstopanju.
Na ta način HACCP postane praktičen sistem obvladovanja varnosti živil in ne zgolj dokumentacija, pripravljena zaradi formalnih zahtev.
Validacija naj bo prilagojena dejanskemu procesu
Ena najpomembnejših značilnosti kakovostnega HACCP sistema je njegova povezanost z dejanskim stanjem v obratu.
Če dokumentacija vsebuje postopke, ki se v praksi ne izvajajo, parametre brez ustrezne strokovne podlage ali zahteve, ki ne ustrezajo proizvodnemu procesu, sistem ne dosega svojega osnovnega namena.
Enako velja za validacijo.
Validirati moramo dejanske ukrepe, ki jih uporabljamo pri dejanskem proizvodu in procesu.
Zato je treba pri pripravi ali posodobitvi HACCP dokumentacije dobro poznati potek dela, lastnosti živil in nevarnosti, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah.
HACCP ne pomeni samo »imeti dokumentacijo«
Učinkovit HACCP sistem temelji na preventivi in strokovno utemeljenem obvladovanju nevarnosti.
Validacija je pomemben del tega pristopa, saj z njo pridobimo dokaz, da ukrepi, na katerih temelji varnost našega procesa, lahko dosežejo pričakovani rezultat.
Zato pravo vprašanje ni samo:
»Ali imamo HACCP?«
Temveč tudi:
»Ali lahko utemeljimo, zakaj so naši ukrepi ustrezni in učinkoviti?«
Če tega ne moremo jasno pojasniti, je smiselno preveriti, ali HACCP načrt še ustreza dejanskemu procesu in ali so ključne odločitve ustrezno strokovno podprte.
Potrebujete pomoč pri HACCP sistemu?
Pri pripravi in posodobitvi HACCP dokumentacije je pomembno, da je sistem prilagojen vašemu dejanskemu načinu dela, proizvodom in ugotovljenim nevarnostim.
LI-JA STORITVE d.o.o. vam lahko pomaga pri strokovnem pregledu HACCP sistema, pripravi in posodobitvi dokumentacije ter usposabljanju zaposlenih. Poskrbite, da vaš HACCP načrt ne bo samo dokument na polici, ampak učinkovit sistem, ki odraža dejansko stanje v vašem obratu.